Končno se je spet pojavil Gal Gjurin s svojim koncertom, tokrat v predvsem akustični verziji. Kino Šiška je bil napolnjen na kakih 70%, tako da ne vem kje so bili ostali ljubitelji kvalitetne glasbe. Gal in družba so res mojstri na svojih inštrumentih, kapo dol. Gal dela glasbo s srcem, kar je občutiti ob vsakem zaigranem in odpetem tonu, res neverjetno.
Včasih kar ne more nehati igrati, tako pade noter. Ko že misliš da bo konec komada, še malo poimprovizira – kakor mu pač ravno takrat sede.
Ker je bilo malo ljudi, sem bil kar v prvi vrsti, če se napol praznemu parterju lahko reče vrsta 
Ampak ni boljšega kot uživanje v direktnem akustičnem zvoku iz feršta par metrov od tebe.
Odigrali so večino novejših skladb z abuma Srce, ni pa manjkala kakšna klasika od Galeristov. Za kratko se je pridružil Vlado Kreslin, seveda tudi harmonikaša. Sestra Severa z Olivijo pa je nanizala kar 4 pesmi če se ne motim.
Vse pesmi so bile večinoma izvedene v dokaj umirjenem stilu, seveda z izrazito “našopanimi” refreni in vmesnimi bridgi in solažami. Največji užitek pa je seveda ob usklajenem dopolnjevanju dveh ali več inštrumetov z vmesnimi vložki.
Žal mi je samo, ker nisem s sabo imel fotoaparata, da bi malo pofotkal in posnel kakšen video. Sploh izvedba Minusa je bila izvrstna, res dober komad. Tole spodaj so spackali novinarji iz Radia Hit, ampak so izbrali čudne kadre, pa še slika je kot iz 80ih Čakam na kakšno boljšo video reportažo.
Koncert se pa seveda ni mogel primerjati s tistim ultra presežkom iz Cankarjevega doma. Zdaj sem v stanju čakanja na ponoven Cankarjev dom ali kaj podobnega. Menda se zgodijo Križanke…
