Udeležil sem se koncertne promocije Siddhartinega novega CDja – SAGA. Kino Šiška je bil pač logična izbira, saj se tam zdaj na polno dogaja. Presenečen sem bil nad “razprodanim” koncertom – v sami dvorani je bilo namreč za vsaj še 200, 300 ljudi prostora. Varnostni ukrepi pač naredijo svoje. Ampak se ni noben pritoževal, saj je prav pasalo enkrat doživljati glasbo in ne drenjanje
Edina graja gre čez ozvočenje, ki bi moralo biti boljše. Malo preveč bas bobna, premalo Primoža in pretihi vokali!

Začne se mirno, s kratkim Tomijevim nagovorom, potem pa se začne…
Narava. Akustična kitara in vokal nas popeljeta v umirjen začetek (spominja na Marslanderja), sledi stopnjevanje do krasnega spevnega refrena “v tebi je ogenj in gori, zato da v nas življenje nori…”. Stil petja je pri tem komadu odlično izbran. Vmesni inštrumentalni vložki razbijejo misli o mainstreamovski glasbi. Na koncu se stopnjuje v zadnji refren, ki te res ne pusti hladnega. Meni zaenkrat eden boljših komadov na plati.
Angel Diabolo. Poznan že kot CD single. “Ne reži kril hudiču” se v živo na koncertu dobesedno začuti, ko ti odrezavo žaganje kitare in bas boben premikata želodec. K temu seveda pripomore tudi stanje preblizu zvočnikom
Skratka, komad za razdivjat oz. če bi rad sprostil jezo, ki se nabira v nas.
Alarm. Eden redkih komadov na plati, ki se začne že “na polno”. Preseneti nenavaden ritem, ki drži komad pokonci skozi celotno dolžino. “Koga najbolj peče rit, se vidi na obrazu sklonjenih…” text je res dober in temeljito za premislit.
Nevarno mesto. Še eden izmed mojih favoritov, predvsem zaradi power refrena in konstantne podpore ritma. “Pozabimo na strah, te vrane se bojijo – nas”. Na koncu komada totalen raztur, šopanje vseh kitar te prisili, da padeš noter in res ne moreš ostati pri miru.
Nepalm. Vsem dobro poznan single, ki me najbolj navduši z izjemno vokalno linijo. Dokaj instant refren, ki pa prepriča večino mladine. Stopnjevanje “in jaz, kot da rabim njo, misli mi obračajo telo…” me je že ob izidu singla prepričalo, da sem si ta del nastavil za zvonjenje telefona. Ampak mislim da ga bo v kratkem zamenjal en drug komad s te plate
Baroko. Romantika in ljubezen… Za bolj umirjene in čustvene. Spet prepriča lirika in linija “le nate sem milijone let nemo čakal, da prideš”. Refren dovolj udaren, da te potegne vase. Težko se upreš, da ne bi zatulil zraven.
Stampedo. Kitarski rif začne in tudi vodi skozi cel komad. Potem kmalu sledi part, za katerega že misliš da je refren, ampak ni tako
Upočasnjen ritem in “vsa norost in stampedo – vse gori…” te povsem prevzameta.
Od mraka do zore. Tu kaj veliko ne bom komentiral, ker si bo vsak ustvaril svojo sliko. Če povem, da gre za experimentiranje, jammanje, stopnjevanje, neobičajne ritme in zvoke, alternativo, dolžino 11 minut in pol… bo dovolj. Ni za vsakogar, ampak kdor zna “pasti noter”, bo užival. Ampak res ni za površne množice. Med komadom (ali po komadu – se ne da točno razločit) so se poklonili še Tomažu Humarju, seveda z izsekom B Mashine!
Vojna idej. Single, ki je mene osebno (izmed predhodno izdanih) najbolj prepričal, ker gre res za rockovsko klasiko. Power rifi, umirjeno nadaljevanje, stopnjevanje v refren, “mojim sanjam bo raztrgala krila in svoboda umre…” vse skupaj se razleti. Vsi smo bili navajeni na Vojno idej, posneto v novomeškem studiu. Ta ameriška verzija je drugačna, daljša, boljša! Predvsem konec, ki se razvleče v odbito žaganje in bobnarske ritme, je izjemen! V živo totalen odklop.
Madam. Prvi vtis ko so ga začeli igrati mi je bil, da je to nek pozitiven komad (“ponovno vidim barve mavrice, ponovno mirno spim…. a zdaj je svet velik in lep”). Najbrž zaradi ritma in durovskega prizvoka. Refren je zelo predvidljiv in tipa “kot bi ga že nekje slišal”, ampak instant ni vedno slabo
Ni potrebno da poslušaš text, da ugotoviš da gre za nekaj pozitivnega, saj je že glasba tako narejena, da začutiš upanje.
Tom waits for me. Tudi za ploščo je bil posnet v živo, samo Tomaž & Tomi. Očitno gre za neko osebno izpoved, saj je čutiti tisto osebno noto, ki ne bo velikrat razdana množicam na koncertu.

To so seveda le prvi vtisi, ki se jih je dalo potegnit s koncerta. Siddhartino glasba je namreč potrebno vedno preposlušati 10x, 20x,… da začutiš vse elemente posameznih pesmi. Krivično bi bilo soditi ploščo po prvem poslušanju! Ampak ob današnjem poslušanju CDja se res ne morem ločiti od Narave, tako da je to moj favorit za naslednji single.
Kupite, poslušajte in uživajte. Dajte dovolj naglas, da pridejo kitare do izraza. Z dizajnom CDja so pa itak poskrbeli, da ga ne boste mogli zgubiti med ostalimi. Kvečjemu bo pristal med kakšnimi knjigami










Fajn napisano. Zdaj si ga pa res moram it nabavt
Svaka čast. Res si napisal 1oo% tako kot je bilo. Imam le eno pripombo: ozvočenje je bilo zato bad, ker Šiška ni narejena za take hard koncerte. Tonska mojstrica Tisa je po koncertu povedala, da so se trudili cel dan z ozvočenjem, in je rekla da bolj kot je bilo se ni dalo narediti.
Ja, malo je vplivalo tudi kje si stal, ker če nisi na sredini dvorane se vse spet drugače sliši. Jaz sem bil preveč na levi recimo.
Bo pa najbrž sledila v prihodnje še recenzija “po 1 mesecu poslušanja” ali kaj takega
Hehe, jaz pa preveč na desni
Sam useen je blo hudo. Js znam že skor use single na pamet, tko da lahko po zagotovo 50x poslušanem vsakem komadu rečem, da je plata fenomenalna